Zima

Čeprav je zima že predala ključe pomladi in toplo sonce kliče k "martinčanju", sem jaz šele začel z zimsko sezono. Letos nat ta ni prav pogopsto razveselila z pravljično belino, a za pokušino pa je snega le bilo. Kot najbrž veste, je zima meni zelo pri srcu. Če snega ni in je vsaj malo mraza si sneg naredimo z napravami, ki sem jih skonstruiral sam. Letos smo imeli zasnežen travnik skoraj 2 meseca in pol - večino časa le z umetnim snegom.
Seveda mi je zima ljuba tudi v slikanju - naj bo olje, akril ali akvarel..
 

Read More

V novo sezono

Ponovno imam v roki čopiče. Lahko rečem, da začenjam novo sezono, saj običajno od začetka novembra pa do sredi januarja le redko sežem po barvah. Glavni razlog so seveda cerkvene jaslice, ki mi vzamejo veliko časa, poleg tega pa še umetno zasneževanje in delo z napravami za sneg. Kljub temu občasno nastane kako delo - predvsem za kakšno darilo ipd.
 Ko so jaslice po svečnici podrte se tudi misli lahko spet osredotočijo na slikanje. Žal nam zima letos ni postregla z ne vem kakšno snežno idilo, zato tudi v startu nisem posegel po zimskem motivu. Ker pa imam v pripravi svojo prvo pesmarico z priredbami narodnih pesmi za moški zbor, sem za naslovnico v akvarelu upodobil svojo rojstno hišo (izpred 60 let). In s tem akvarelom začenjam sezono.

Read More

V slovo poletju

Čeprav smo že krepko sredi jeseni, se vseeno še enkrat oziram v letošnje pozno poetje. Veliko dogajanja je bilo v teh dneh, a vendar je nastalo v mojem studiu kar nekaj del. Ker sem se pripravljal na velik "projekt" (adaptacija podstrešja), sem slutil, da bo za slikanje zmanjkovalo časa. Moje slutnje so se uresničile, saj je v preteklih nekaj tednih nastalo le kakšno delo. Ker gre adaptacija proti koncu, pa tudi čopiči spet počasi dobivajo delo.

Več slik lahko najdete v galeriji.

Read More

Juterškovo srečanje

Že četrto leto zapored sem bil s strani Nataše in Joerga Prestor povabljen na likovno srečanje, ki ga v spomin na Natašinega očeta Mirka Juterška prirejata v Lazah pri Logatcu. Letos nam je bilo vreme zelo naklonjeno, saj je cel dan sijalo sonce in nam ponujalo res odlične motive. Potem ko smo se zbrali na skupnem zajtrku, je v sproščenem klepetu čas stekel kot za stavo. Končno smo le pogledali na uro in spoznali da bo treba prijeti za čopiče.  Poiskali smo si vsak svoj kotiček Planinskega polja in začeli z delom. Meni je tokrat sedel del polja ob Reki unici, s pogledom proti Lazam. V žarkih sonca so se pred menoj bleščale bale suhega sena. In takoj so mi padle v oči. 
 Še preden sem dobro začel s slikanjem sem zagledal, kako se od daleč približuje traktor. "Ne, prosim" sem pomislil, "ne te bale". A stroj je prihrumel in zagrabil balo meni izpred nosa. Komaj sem uspel napraviti skico in bale že ni bilo več. Traktorist se je še večkrat pripeljal mimo in z nasmehom pogledoval proti platnu. Zanimivo je bilo potem opazovati mimoidoče, ki so gledali v nastajajočo sliko in nato na travniku iskali balo. Eden se je celo okorajžil in me o njej povprašal.
Ja, kot vidite, slikanje je lahko celo zelo zabavno.

Read More

Jezersko

Šenkova domačija

Eno od julijskih nedelj, sva se z ženo odpravila na potep po Gorenjski. Najin cilj je bil sprva soteska Kokrice v Kranju a se je obrnilo drugače. V Kranju je bila neka prireditev in zaradi tega polno cestnih zapor. Obvozi in preusmeritve so naju pripeljali ven iz mesta na cesto proti Jezerskem. Zakaj pa ne. In sva že peljala novemu cilju naproti. Že na poti je bilo veliko prometa, ob jezeru je bilo nabito polno a to naju ni ustavilo, da ne narediva enega kroga okrog njega. Nato sva nadaljevala naprej po dolini proti izhodišču za Češko kočo.


Prekrasna narava naju je prepričal, da se sem še vrneva.Nastal je že tudi prvi akvarel.

Read More

Jezera

To poletje sem si zadal, da skušam zbrati čimveč zanimivih motivov iz naše slovenske pokrajine. Vse to mi bo kasneje služilo za slikanje. Pri tem sem že naletel na nekaj stvari ki so me popolnoma osupnile. Prvo je bila reka Unec, ki teče čez Planinsko polje. Čeprav sem o njej že slišal veliko, mi jo je julijski izlet pokazal v popolnoma novi luči.
Kdo šem ni slišal za Jezersko in čudovito Planšarsko jezero. To me je sicer delno razočaralo, saj je voda polna alg, ki jezeru vzamejo čarobnost. A ko se sprehodiš naprej proti izhodišču za Češko ali Kranjsko kočo hitro pozabiš na alge. Svet je tako mamljiv, da bi se z ženo gotovo povzpela do Češke koče, če bi bila primerno obuta in ne bi grozila nevihta(sicer v gore ne hodiva).
Za pravo presenečenje pa je poskrbel včerajšnji obisk povsem slučajno odkritih Vrhniških ribnikov. Pet (7) nekdanjih glinokopnih jam je že pred časom zalila voda in ustvarila prekrasna jezera, polna vegetacije in življenja. Med njimi so urejene(?) sprehajalne poti, klopce, pomoli.... Idealno za popoldanski sprehod in uživanje v naravi. Dela(slikanja) mi v prihodnjih mesecih ne bo zmanjkalo.

Read More