Provansa

Slikovita pokrajina, ki jo zaznamujejo stara naselja in pa polja dišeče sivke kar vlečejo da se vtisnejo na platno.

Prekmurska domačija

Ena od slovenskih pokrajin, ki s svojo dediščino, toplimi vrelci in lepotami pritegnejo slehernega obiskovalca. Olje na platnu!

Gorenjska

V ozadju planine, pred njimi vasica iz katere se dviga zvonik. Če je temu dodan še kozolec je to prav gotovo Gorenjska. Olje na platnu!

Polhov Gradec

Lep, slikovit čaroben v vsakem letnem času. Kako tudi ne, saj je moja domači kraj.

Mak

Zgodnje poletje travnike poseje z nežnimi rdečimi cvstovi. To je mak, ki kakor kaplja krvi poživi travnik, žitno polje... Akril na platnu!

Praproče

Zaselek, ki sloni v sedlu pod polhograjsko goro. Tudi sv. Jurij - zavetnik kraja in zaselka je običajno upodobljen pri premagovanju zmaja iz sedla. Akvarel!

Trenta

Ena od najbolj slikovitih dolin v vznožju Julijskih alp je prav gotovo Trenta. Smaragdna reka Soča je izklesala veličastno dolino v kateri se je že davno tega naselil človek. S svojo edinstveno arhitekturo daje dolini poseben pečat. Akvarel!

Polja sivke

Le koga ne bi pomiril pogled na polja te čudovite rastline, ki v zadnjem času vse bolj dobiva svoj prostor tudi v naši deželi. Akril!

Strani

sreda, 30. april 2014

Podreber

Eden lepših pogledov na moj domači kraj Polhov Gradec je pogled s poti iz Srednje vasi na Podreber. Tik pred cerkvijo sv. Elizabete se pred očmi prikažejo; zgoraj polhograjska gora s cerkvijo sv. Lovrenca, pod njo Kalvarija s kapelo posvečeno Žalostni materi božji, in še nižje župnijska cerkev Marijinega rojstva. Seveda ob tem ne smemo spregledati cerkva na Podrebri posvečene sv. Elizabeti. Motiv je meni eden ljubših, zato je bil že večkrat maslikan - tokrat v pomleadni preobleki.

ponedeljek, 28. april 2014

Osamljeni kozolec

Iznad  "novega naselja" vasi  Polhov Gradec se s travniki pokrita pobočja začno dvigati proti polhograjski Gori. Danes je že polovica teh travnikov postalo pašnik, pred desetletji se je večino njih kosilo. Da bi bilo spravilo ob slabem vremenu lažje so na njih postavili več kozolcev. Danes je v celoti ohranjen le eden - "Frjačev". Že kot otroku mi je bil poled mimo kozolcev v dolino proti vas neizmerno všeč. Ker je kozolec, ki je še edini ohranjen tik ob naši košenini mi je še posebej prirasel k srcu.

četrtek, 24. april 2014

Počasno "prebujanje"

Od moje zadnje objave je sicer minilo že kar nekaj časa a vseeno je medtem nastalo nekaj novih del. Ker je večini znano, da je naš kraj v februarskem žledu utrpel hude poškodbe, sem tudi jaz od takrat večino časa v gozdu pri sanaciji in spravilu lesa. Počasi se umirja, obenem pa se prebuja pomlad in z njo narava z vsem svojim šarmom, ki kar kliče k čopiču. Medtem, ko nastajajo nova dela pa eno od nastalih v preteklih mesecih.