Provansa

Slikovita pokrajina, ki jo zaznamujejo stara naselja in pa polja dišeče sivke kar vlečejo da se vtisnejo na platno.

Prekmurska domačija

Ena od slovenskih pokrajin, ki s svojo dediščino, toplimi vrelci in lepotami pritegnejo slehernega obiskovalca. Olje na platnu!

Gorenjska

V ozadju planine, pred njimi vasica iz katere se dviga zvonik. Če je temu dodan še kozolec je to prav gotovo Gorenjska. Olje na platnu!

Polhov Gradec

Lep, slikovit čaroben v vsakem letnem času. Kako tudi ne, saj je moja domači kraj.

Mak

Zgodnje poletje travnike poseje z nežnimi rdečimi cvstovi. To je mak, ki kakor kaplja krvi poživi travnik, žitno polje... Akril na platnu!

Praproče

Zaselek, ki sloni v sedlu pod polhograjsko goro. Tudi sv. Jurij - zavetnik kraja in zaselka je običajno upodobljen pri premagovanju zmaja iz sedla. Akvarel!

Trenta

Ena od najbolj slikovitih dolin v vznožju Julijskih alp je prav gotovo Trenta. Smaragdna reka Soča je izklesala veličastno dolino v kateri se je že davno tega naselil človek. S svojo edinstveno arhitekturo daje dolini poseben pečat. Akvarel!

Polja sivke

Le koga ne bi pomiril pogled na polja te čudovite rastline, ki v zadnjem času vse bolj dobiva svoj prostor tudi v naši deželi. Akril!

Strani

torek, 8. november 2016

V slovo poletju

Čeprav smo že krepko sredi jeseni, se vseeno še enkrat oziram v letošnje pozno poetje. Veliko dogajanja je bilo v teh dneh, a vendar je nastalo v mojem studiu kar nekaj del. Ker sem se pripravljal na velik "projekt" (adaptacija podstrešja), sem slutil, da bo za slikanje zmanjkovalo časa. Moje slutnje so se uresničile, saj je v preteklih nekaj tednih nastalo le kakšno delo. Ker gre adaptacija proti koncu, pa tudi čopiči spet počasi dobivajo delo.

Več slik lahko najdete v galeriji.

torek, 30. avgust 2016

Juterškovo srečanje

Že četrto leto zapored sem bil s strani Nataše in Joerga Prestor povabljen na likovno srečanje, ki ga v spomin na Natašinega očeta Mirka Juterška prirejata v Lazah pri Logatcu. Letos nam je bilo vreme zelo naklonjeno, saj je cel dan sijalo sonce in nam ponujalo res odlične motive. Potem ko smo se zbrali na skupnem zajtrku, je v sproščenem klepetu čas stekel kot za stavo. Končno smo le pogledali na uro in spoznali da bo treba prijeti za čopiče.  Poiskali smo si vsak svoj kotiček Planinskega polja in začeli z delom. Meni je tokrat sedel del polja ob Reki unici, s pogledom proti Lazam. V žarkih sonca so se pred menoj bleščale bale suhega sena. In takoj so mi padle v oči. 
 Še preden sem dobro začel s slikanjem sem zagledal, kako se od daleč približuje traktor. "Ne, prosim" sem pomislil, "ne te bale". A stroj je prihrumel in zagrabil balo meni izpred nosa. Komaj sem uspel napraviti skico in bale že ni bilo več. Traktorist se je še večkrat pripeljal mimo in z nasmehom pogledoval proti platnu. Zanimivo je bilo potem opazovati mimoidoče, ki so gledali v nastajajočo sliko in nato na travniku iskali balo. Eden se je celo okorajžil in me o njej povprašal.
Ja, kot vidite, slikanje je lahko celo zelo zabavno.

petek, 12. avgust 2016

Jezersko

Šenkova domačija
Eno od julijskih nedelj, sva se z ženo odpravila na potep po Gorenjski. Najin cilj je bil sprva soteska Kokrice v Kranju a se je obrnilo drugače. V Kranju je bila neka prireditev in zaradi tega polno cestnih zapor. Obvozi in preusmeritve so naju pripeljali ven iz mesta na cesto proti Jezerskem. Zakaj pa ne. In sva že peljala novemu cilju naproti. Že na poti je bilo veliko prometa, ob jezeru je bilo nabito polno a to naju ni ustavilo, da ne narediva enega kroga okrog njega. Nato sva nadaljevala naprej po dolini proti izhodišču za Češko kočo.


Prekrasna narava naju je prepričal, da se sem še vrneva.Nastal je že tudi prvi akvarel.

sreda, 10. avgust 2016

Jezera

To poletje sem si zadal, da skušam zbrati čimveč zanimivih motivov iz naše slovenske pokrajine. Vse to mi bo kasneje služilo za slikanje. Pri tem sem že naletel na nekaj stvari ki so me popolnoma osupnile. Prvo je bila reka Unec, ki teče čez Planinsko polje. Čeprav sem o njej že slišal veliko, mi jo je julijski izlet pokazal v popolnoma novi luči.
Kdo šem ni slišal za Jezersko in čudovito Planšarsko jezero. To me je sicer delno razočaralo, saj je voda polna alg, ki jezeru vzamejo čarobnost. A ko se sprehodiš naprej proti izhodišču za Češko ali Kranjsko kočo hitro pozabiš na alge. Svet je tako mamljiv, da bi se z ženo gotovo povzpela do Češke koče, če bi bila primerno obuta in ne bi grozila nevihta(sicer v gore ne hodiva).
Za pravo presenečenje pa je poskrbel včerajšnji obisk povsem slučajno odkritih Vrhniških ribnikov. Pet (7) nekdanjih glinokopnih jam je že pred časom zalila voda in ustvarila prekrasna jezera, polna vegetacije in življenja. Med njimi so urejene(?) sprehajalne poti, klopce, pomoli.... Idealno za popoldanski sprehod in uživanje v naravi. Dela(slikanja) mi v prihodnjih mesecih ne bo zmanjkalo.

torek, 19. julij 2016

Bled

Kljub temu, da sem v tem poletju "čisto v olje padu", pa vseeno vmes nastane tudi kakšen akvarelček. Tokrat sem se ponovno poigral z enim najlešsih slovenskih motivov, katerega sloves seže daleč preko naših meja - z Bledom. Pravljični otoček s cerkvico resnično daje vtis da se nahajaš v neki drugi dimenziji. Tudi različna podoba v vsakem dnevu, uri, letnem času, nam ga ustvarja še bolj čarobnega.

torek, 12. julij 2016

Olje na platnu

Kot najbrž ni potrebno posebej poudarjati, je kraljica med slikarskimi tehnikami, tehnika olje na platnu. To je hkrati tudi tehnika, s katero sem se sam najprej spoznaval. Največji problem te tehnike(hkrati pa tudi prednost) je, da se barve izredno počasi sušijo in težko dokončaš sliko v "enem mahu". Ob iskanju in spoznavanju akvarela in akrila, sem jo kar preveč pustil na stran, saj sem lansko leto v njej napravil komaj kakšno sliko. No letos je temu drugače. Tekom tega meseca je nastalo že nekaj del. Nekatera so bila tudi že oddana za darila - gre predvsem za domačije, cerkve... Tokrat sem za rdečo nit izbral Slovensko pokrajino in njene značilnosti. 

četrtek, 7. julij 2016

Ljubljanica

Toplejši dnevi so spet izbezali na plano moje oljne barve. Ko je pred tedni moj atelje ponovno zadišal po olju in terpentinu, so kmalu začela nastajati nova dela. Eno prvih je bila Ljubljanica - motiv, ki sem ga pred tednom ali dvema opazoval, ko sem daleč proti Prulam iskal parkirni prostor. Da ne hodim proti centru po vročem asfaltu sem se odpravil ob Ljubljanici. Pogledi so me tako prevzeli, da sem se med vračanjem odpravil še naprej proti "Špici" in nato levo do Karlovškega mosta.
Eden opd pogledov je moral kmalu na platno.

četrtek, 30. junij 2016

Dvor

Dan po prazniku sv. Petra, ki je tudi glavni zavetnik znamenite poznogotske cerkve v Dvoru. Na večer praznika, je vajeti skrbi nad njo prevzel novi ključar. Dosedanjemu smo se zahvalili tudi tako, da je prejel oljno sliko "Pogled na Dvor", ki je eno mojih zadnjih del.

četrtek, 16. junij 2016

Watercolor painting Planinsko polje

sobota, 11. junij 2016

Slikanje - video

Moj prvi videoposnetek nastajanja akvarela. Ker sem se veliko naučil preko podobnih posnetkov, nameravam tudi jaz deliti pridobljeno znanje in izkušnje z ostalimi. Upam, in v veselje mi bo, če bom komu v pomoč pri prvih korakih v svet akvarela...



petek, 3. junij 2016

Pod gradom

Vsekakor je eden od osrednjih biserov naše kulturne dediščine tudi naša graščina. Stavba, katere korenine segajo že v začetek 14. stoletja, je sedanjo podobo v večini dobila v drugi polovici 17. stoletja. Čeprav se pogosteje omenja kot Blagajev grad, pa je v resnici glavni pečat in podobo stavbi dala rodbina Kunstelj, katere  potomka je bila Blagajeva žena Antonija. Verjetno je najbolj prepoznavna podoba graščine z osrednjim dvoriščem, Neptunovim vodnjakom, Angleškim stolpom in parkom, a vseeno tudi pogledi z drugih strani delajo veličasten vtis.

torek, 31. maj 2016

Kozolec

Z kozolcem nadaljujem serijo Ljubljansko barje. Že skoraj na obrobju Barja stooji vas Blatna Brezovica. Polega zanimivo postavljenih hiš v starem delu mesta - le te stojijo vzdolž ceste ena ob drugi pravokotno na cesto, stoji tam na robu vasi nekaj izredno lepih kozolcev. Eden od njih mi je še posebej padel v oči, saj podobnega še nisem videl.

sobota, 21. maj 2016

Miniature na lesu

Ko smo pred dnevi ponovno spravljali iz gozda pred dvema letoma v žledu poškodovan les, mi je v glavo šinila ideja. Zakaj ne bi iz tega potegnil nekaj koristnega. Doma sem takoj začel pregledovati že suha polena in kmalu sem odkril nekaj zanimivih. Narezal sem jih na cca 2 cm debele "rezine", jih dobro pobrusil in nanje začel slikati lokalne znamenitosti. Male okrogle slikice (fi cca 10-12cm) na lesu bodo v prihodnje eden od spominkov, ki jih bodo obiskovalci našega čudovitega kraja lahko dobili pri meni. Seveda pa to ne bo edino, saj imam idej še kar nekaj.  

torek, 10. maj 2016

Ljubljansko barje

Prvi letošnji poskus slikanja v naravi se je izjalovil. Potem, ko je končno prišla nedelja brez kakih posebnih obveznosti, sva se z Darjo(moja boljša polovica) odločila, da se odpeljeva na krajsši izlet. Destinacija ki sva si jo izbrala - ljubljansko barje in reka Ljubljanica. Po kosilu sem še enkrat pogledal radarsko sliko padavin, ki je kazala kar dobro. Priptravil sem vse potrebno(papir, barve stojalo..... in zložila v avto. Še kavico skuhava in na pot. A glej ga šmenta. Naenkrat se pooblači, zagrmi in izpod neba se vlije kot za stavo. Izlet seveda - odpovedan.
Pa sem  na netu poiskal sliko Ljubljanice in po njej je doma v studiju nastal ta akvarel.

petek, 6. maj 2016

Zimi v slovo

Po prvomajskih ohladitvah, snegu in dežju se je zopet prebudila pomlad. Drevesa so otresla svoje veje in spet zavzela pokončno držo, trave in cvetlice se počasi dvigajo, sonce spet dobiva moč. Sneg v preteklem tednu je dodobra razburil duhove, saj večini ni jasno. da je sneg konec aprila dokaj običajen v našem geografskem okolju.
Ker je zima in sneg tudi v mojem slikanju eden najljubših motivov, bo tekom leta prav gotovo nastala še kakšna zimska slika. Vseeno pa s tokratnim pogledom na cerkev sv. Uršule na Setnici zaenkrat maham zimi v slovo.

sobota, 30. april 2016

Pa spet pomlad....

Kdo bi si mislil, da je pred tremi dnevi bila celotna pokrajina pokrita z debelo snežno odejo. Pri nas je bila debela 15 cm, višje ga je bilo tudi več decimetrov. Danes o snegu priča le še poležana trava, polomljene veje in pred našo hišo podrt drog javne razsvetljeve. Sonce je danes spet pokazalo pomlad v vsem svojem čaru. Kljub temu, da je za vnaprej napoved malo slabša pa smo lahko hvaležni za vsak dan.

četrtek, 28. april 2016

Zima!

Po predvidevanjih zima še ni rekla zadnje besede. Ko smo pretekli teden ogledovali vremenske napovedi se je večina le nasmihala. Sneg konec aprila, pa kaj še. No, ker jaz pomnim sneg celo v maju sem napovedim verjel. Včeraj ga je res nasulo. Pri nas kakih 15 cm, drugje tudi čez 30 cm. Pa sem dobil spet navdih za slikanje zimske pokrajine.

sobota, 23. april 2016

Ex tempore Logatec

Na povabilo predsednika društva likovnikov Logatec g. Janeza Ovsca, sem se letos prvič udeležil likovnega Ex-tempora v Logatcu. Ta je letos potekal pod temo »VESELIMO SE ŽIVETI«. Čeprav sem sprva kolebal, saj sem imel za pripravo in izdelavo slike le nekaj dni, sem se le odločil in sprejel povabilo. Za temo sem si izbral in delu kasneje tudi dal ime "najljubši pogled" na svojo domačo vas. Seveda je to pogled na Polhov Gradec. Vzpetina zahodno nad vasjo, ki jo imenujemo Kotel, Strelavec, nudi čudovit pogled na središče kraja.   Staro drevo, ki prežeto z bršljanom kjubuje zobu časa že vrsto let pa pogledu daj prekrasen okvir. Zaradi pomankanja časa sem slikal z akrilom na platnu.
Danes je bilo v Logatcu odprtje razstave del ex-tempora. Tam sedaj v družbi del 51 soustvarjalcev visi tudi moje.  

četrtek, 21. april 2016

Še malo zime

Kljub temu, da je zunaj že vse pomladno, pa jutranje temperature okrog ledišča hočejo povedati, da zima še ni rekla zadnje besede. In če je verjeti ljudskim rekom je res tako. Pri nas so vedno govorili, da se mora nazadnje Lovrenc(polhograjska gora) pokriti z belo kapo. Kot kaže napoved bo to čez nekaj dni.

Tudi jaz sem pri slikanju še ostal pri zimi. In to je ena od njih -
Zasneženi most

petek, 25. marec 2016

Predstavitev v osnovni šoli Polhov Gradec

Pred tednom ali dvema me je ženina nečakinja Ana naprosila za pomoč pri predstavitvi poklica. Izbrala si je slikarja. Seveda se mladim prosečim "očkam" ne moreš upreti. In tako sva nekaj dni nazaj skupaj sestavila Power point prezentacijo, kjer sva v grobem opisala slikarstvo. Včeraj pa so me četrtošolci pričakovali še v šoli. Seveda se je Ana celo prezentacijo naučila na pamet(dodala še nakaj svojih opažanj) nato pa je besedo predala meni. S seboj sem imel slikarsko stojalo, platna, papir in pa seveda kovček z barvami. Najprej sem jim predstavil različne barve, nato pa sem na stojalo namestil akvarelni papir in začel slikati.
Da vi vidite to navdušenje. Hitro je bil cel razred okoli mene. Kako so žarele otroške oči, ko se je akvarelna barva razlivala po papirju. Vzdihom začudenja kar ni bilo konca in kar čutil sem, da bi vsak rad to preizkusil. Na žalost za to ni bilo časa - kdo ve, mogoče kdaj drugič. Ko je bila po dobrih 10 minuth slika končana, so se mi prisrčno zahvalili. No jaz pa sem jim v spomin podaril zimski akvarel za njihovo učilnica.
Ta pa je nastal med predstavitvijo.

torek, 8. marec 2016

Višarje

Januarja sem spet nekaj dni preživel s svojimi pevci na sv. Višarjah. Tam se že nekaj let dobivamo na intenzivnih pevskih vajah. Seveda naše druženje ni namenjeno zgolj prepevanju, prepustimo se tudi užitkom ob smučanjem, zvečer pa radi zapojemo tudi v bližnji "oštariji". Letos smo imeli ponovno lepo  vreme, in nastalo je nekaj čudovitih fotografij.
Seveda ni bilo treba čakati dolgo, da je eden od motivov pristal na platnu. 

Višarje,
olje na platnu
50x70 cm

ponedeljek, 29. februar 2016

Prvi letošnji akvareli

Potem, ko je vrvež prazničnih decemberskih dni popustil, sem se znova začel prepuščati čopiču. No predtem sem napravil še tisto, o čemer sem sanjal že leta - v svoj studio sem dal napeljati ogrevanje. Tako imam sedaj tudi v zimskih mesecih v njem toplo in bo precej lažje ustvarjati.

nedelja, 28. februar 2016

2016

Uf, groza. Kar streslo me je ko sem opazil, kdaj sem napisal zadnjo objavo. Se bom moral poboljšati. Res je, da je konec lanskega leta zaznamovalo nekaj dogodkov, ki so me malo oddaljili od čopičev;soorganizacija spravne slovesnosti, Abraham, jaslice... 
Nekaj del je v obdobju do danes le nastalo. Sedaj se počasi spet vračam na stare tire. Kljub temu, da nam letos zima preveč s svojimi čari ni naklonjena a nekaj čudovitih zimskih dni, ko se je narava pokrila s prekrasno belino smo pa le imeli. In to je tisto meni najslajše.
A pred tem še ena z jesenskega potepanja po slovenskem primorju.