Več slik lahko najdete v galeriji.
Slikovita pokrajina, ki jo zaznamujejo stara naselja in pa polja dišeče sivke kar vlečejo da se vtisnejo na platno.
Ena od slovenskih pokrajin, ki s svojo dediščino, toplimi vrelci in lepotami pritegnejo slehernega obiskovalca. Olje na platnu!
V ozadju planine, pred njimi vasica iz katere se dviga zvonik. Če je temu dodan še kozolec je to prav gotovo Gorenjska. Olje na platnu!
Lep, slikovit čaroben v vsakem letnem času. Kako tudi ne, saj je moja domači kraj.
Zgodnje poletje travnike poseje z nežnimi rdečimi cvstovi. To je mak, ki kakor kaplja krvi poživi travnik, žitno polje... Akril na platnu!
Zaselek, ki sloni v sedlu pod polhograjsko goro. Tudi sv. Jurij - zavetnik kraja in zaselka je običajno upodobljen pri premagovanju zmaja iz sedla. Akvarel!
Ena od najbolj slikovitih dolin v vznožju Julijskih alp je prav gotovo Trenta. Smaragdna reka Soča je izklesala veličastno dolino v kateri se je že davno tega naselil človek. S svojo edinstveno arhitekturo daje dolini poseben pečat. Akvarel!
Le koga ne bi pomiril pogled na polja te čudovite rastline, ki v zadnjem času vse bolj dobiva svoj prostor tudi v naši deželi. Akril!
![]() |
| Šenkova domačija |
Kljub temu, da sem v tem poletju "čisto v olje padu", pa vseeno vmes nastane tudi kakšen akvarelček. Tokrat sem se ponovno poigral z enim najlešsih slovenskih motivov, katerega sloves seže daleč preko naših meja - z Bledom. Pravljični otoček s cerkvico resnično daje vtis da se nahajaš v neki drugi dimenziji. Tudi različna podoba v vsakem dnevu, uri, letnem času, nam ga ustvarja še bolj čarobnega.
Vsekakor je eden od osrednjih biserov naše kulturne dediščine tudi naša graščina. Stavba, katere korenine segajo že v začetek 14. stoletja, je sedanjo podobo v večini dobila v drugi polovici 17. stoletja. Čeprav se pogosteje omenja kot Blagajev grad, pa je v resnici glavni pečat in podobo stavbi dala rodbina Kunstelj, katere potomka je bila Blagajeva žena Antonija. Verjetno je najbolj prepoznavna podoba graščine z osrednjim dvoriščem, Neptunovim vodnjakom, Angleškim stolpom in parkom, a vseeno tudi pogledi z drugih strani delajo veličasten vtis.
Z kozolcem nadaljujem serijo Ljubljansko barje. Že skoraj na obrobju Barja stooji vas Blatna Brezovica. Polega zanimivo postavljenih hiš v starem delu mesta - le te stojijo vzdolž ceste ena ob drugi pravokotno na cesto, stoji tam na robu vasi nekaj izredno lepih kozolcev. Eden od njih mi je še posebej padel v oči, saj podobnega še nisem videl.
Na povabilo predsednika društva likovnikov Logatec g. Janeza Ovsca, sem se letos prvič udeležil likovnega Ex-tempora v Logatcu. Ta je letos potekal pod temo »VESELIMO SE ŽIVETI«. Čeprav sem sprva kolebal, saj sem imel za pripravo in izdelavo slike le nekaj dni, sem se le odločil in sprejel povabilo. Za temo sem si izbral in delu kasneje tudi dal ime "najljubši pogled" na svojo domačo vas. Seveda je to pogled na Polhov Gradec. Vzpetina zahodno nad vasjo, ki jo imenujemo Kotel, Strelavec, nudi čudovit pogled na središče kraja. Staro drevo, ki prežeto z bršljanom kjubuje zobu časa že vrsto let pa pogledu daj prekrasen okvir. Zaradi pomankanja časa sem slikal z akrilom na platnu.
Kljub temu, da je zunaj že vse pomladno, pa jutranje temperature okrog ledišča hočejo povedati, da zima še ni rekla zadnje besede. In če je verjeti ljudskim rekom je res tako. Pri nas so vedno govorili, da se mora nazadnje Lovrenc(polhograjska gora) pokriti z belo kapo. Kot kaže napoved bo to čez nekaj dni.
Uf, groza. Kar streslo me je ko sem opazil, kdaj sem napisal zadnjo objavo. Se bom moral poboljšati. Res je, da je konec lanskega leta zaznamovalo nekaj dogodkov, ki so me malo oddaljili od čopičev;soorganizacija spravne slovesnosti, Abraham, jaslice...