Včasih se človek rad tudi ponavlja - predvsem če mu je nekaj všeč ali misli da mu je dobro "ratalo". Na sejmu v mesecu decembru sem ugotovil, da imajo ljudje zelo radi slike kozolcev, saj je to del našega vsakdana. Danes tudi ti spričo sodobnega kmetovanja izginjajo. Včasih pa je bila njihova pomembnost izredno velika - predvsem toplarja. V njem se je sušilo seno, se ga kasneje tudi shranjevalo, v spodnjem prostoru je bila "shramba" za kmečko orodje (vozovi, plugi, brane..) Pod kozolec se je dostikrat s polnim vozom suhega sena pribežalo pred nevihto, otroci pa smo se na njem navdušeno igrali. Ker je kozolec bil tudi "pribežališče" - skoraj drugi dom mojega otroštva mi je ta motiv še danes izredno drag. Tokrat naslikani kozolec je z neke stare fotografije, postavljen v tipično slovensko zimsko pokrajino.
