Dela mastala na srečanju so razstavljena v Polhograjski graščini.
Slikovita pokrajina, ki jo zaznamujejo stara naselja in pa polja dišeče sivke kar vlečejo da se vtisnejo na platno.
Ena od slovenskih pokrajin, ki s svojo dediščino, toplimi vrelci in lepotami pritegnejo slehernega obiskovalca. Olje na platnu!
V ozadju planine, pred njimi vasica iz katere se dviga zvonik. Če je temu dodan še kozolec je to prav gotovo Gorenjska. Olje na platnu!
Lep, slikovit čaroben v vsakem letnem času. Kako tudi ne, saj je moja domači kraj.
Zgodnje poletje travnike poseje z nežnimi rdečimi cvstovi. To je mak, ki kakor kaplja krvi poživi travnik, žitno polje... Akril na platnu!
Zaselek, ki sloni v sedlu pod polhograjsko goro. Tudi sv. Jurij - zavetnik kraja in zaselka je običajno upodobljen pri premagovanju zmaja iz sedla. Akvarel!
Ena od najbolj slikovitih dolin v vznožju Julijskih alp je prav gotovo Trenta. Smaragdna reka Soča je izklesala veličastno dolino v kateri se je že davno tega naselil človek. S svojo edinstveno arhitekturo daje dolini poseben pečat. Akvarel!
Le koga ne bi pomiril pogled na polja te čudovite rastline, ki v zadnjem času vse bolj dobiva svoj prostor tudi v naši deželi. Akril!
![]() |
| Banjšice |
![]() |
| Kozolec - Gozd Martuljek |
![]() |
| Barje |
![]() |
| Pogled proti Gorenjski |
![]() |
| Radomlje |
Na povabilo javnega sklada Republike Slovenije za kulturno dejavnost, se v Tednu ljubiteljske kulture pridružujem njihovi akciji Odprti atelje. V ta namen bom odprl vrata ateljeja za obiskovalce od petka 19.05. 2017 do nedelje 21. 05. 2017. Vsak dan med 14.00 in 18.00 me boste lahko obiskali v ateljeju na mojem domu, kjer boste spoznali v živo moje ustvarjanje in moje izdelke.
Na lepo zgodnjepomladansko soboto smo se odpravili na potep. Pot nas je zanesla proti Kamniku, nato pa smo se začeli vzpenjati proti prelazu Črnivec. Malo pod vrhom me je "potegnil" smerokaz Kranjski rak. Ker je že preko 30 let, kar sem tam zadnjič potoval sem odločil da gremo po tej poti. Končna postaja je bila seveda Logarska dolina. A naše oči so videle vsako malenkost ob poti, zato smo v Logarsko prispeli kar pozno - ko se je že mračilo. Ni nam bilo žal. Mlin, potočki, slapovi, jezovi, luknje je le nakaj stvari ki nas je na poti ustavilo. Zgornjesavinjska dolina ima res kaj pokazati in vanjo se kmalu spet vrnemo.
Čeprav je zima že predala ključe pomladi in toplo sonce kliče k "martinčanju", sem jaz šele začel z zimsko sezono. Letos nat ta ni prav pogopsto razveselila z pravljično belino, a za pokušino pa je snega le bilo. Kot najbrž veste, je zima meni zelo pri srcu. Če snega ni in je vsaj malo mraza si sneg naredimo z napravami, ki sem jih skonstruiral sam. Letos smo imeli zasnežen travnik skoraj 2 meseca in pol - večino časa le z umetnim snegom.
Ponovno imam v roki čopiče. Lahko rečem, da začenjam novo sezono, saj običajno od začetka novembra pa do sredi januarja le redko sežem po barvah. Glavni razlog so seveda cerkvene jaslice, ki mi vzamejo veliko časa, poleg tega pa še umetno zasneževanje in delo z napravami za sneg. Kljub temu občasno nastane kako delo - predvsem za kakšno darilo ipd.