Olje na platnu

Kot najbrž ni potrebno posebej poudarjati, je kraljica med slikarskimi tehnikami, tehnika olje na platnu. To je hkrati tudi tehnika, s katero sem se sam najprej spoznaval. Največji problem te tehnike(hkrati pa tudi prednost) je, da se barve izredno počasi sušijo in težko dokončaš sliko v "enem mahu". Ob iskanju in spoznavanju akvarela in akrila, sem jo kar preveč pustil na stran, saj sem lansko leto v njej napravil komaj kakšno sliko. No letos je temu drugače. Tekom tega meseca je nastalo že nekaj del. Nekatera so bila tudi že oddana za darila - gre predvsem za domačije, cerkve... Tokrat sem za rdečo nit izbral Slovensko pokrajino in njene značilnosti. 

Read More

Ljubljanica

Toplejši dnevi so spet izbezali na plano moje oljne barve. Ko je pred tedni moj atelje ponovno zadišal po olju in terpentinu, so kmalu začela nastajati nova dela. Eno prvih je bila Ljubljanica - motiv, ki sem ga pred tednom ali dvema opazoval, ko sem daleč proti Prulam iskal parkirni prostor. Da ne hodim proti centru po vročem asfaltu sem se odpravil ob Ljubljanici. Pogledi so me tako prevzeli, da sem se med vračanjem odpravil še naprej proti "Špici" in nato levo do Karlovškega mosta.
Eden opd pogledov je moral kmalu na platno.

Read More

Dvor

Dan po prazniku sv. Petra, ki je tudi glavni zavetnik znamenite poznogotske cerkve v Dvoru. Na večer praznika, je vajeti skrbi nad njo prevzel novi ključar. Dosedanjemu smo se zahvalili tudi tako, da je prejel oljno sliko "Pogled na Dvor", ki je eno mojih zadnjih del.

Read More

Watercolor painting Planinsko polje

Read More

Slikanje - video

Moj prvi videoposnetek nastajanja akvarela. Ker sem se veliko naučil preko podobnih posnetkov, nameravam tudi jaz deliti pridobljeno znanje in izkušnje z ostalimi. Upam, in v veselje mi bo, če bom komu v pomoč pri prvih korakih v svet akvarela...

Read More

Pod gradom

Vsekakor je eden od osrednjih biserov naše kulturne dediščine tudi naša graščina. Stavba, katere korenine segajo že v začetek 14. stoletja, je sedanjo podobo v večini dobila v drugi polovici 17. stoletja. Čeprav se pogosteje omenja kot Blagajev grad, pa je v resnici glavni pečat in podobo stavbi dala rodbina Kunstelj, katere  potomka je bila Blagajeva žena Antonija. Verjetno je najbolj prepoznavna podoba graščine z osrednjim dvoriščem, Neptunovim vodnjakom, Angleškim stolpom in parkom, a vseeno tudi pogledi z drugih strani delajo veličasten vtis.

Read More