Slikovita pokrajina, ki jo zaznamujejo stara naselja in pa polja dišeče sivke kar vlečejo da se vtisnejo na platno.
Ena od slovenskih pokrajin, ki s svojo dediščino, toplimi vrelci in lepotami pritegnejo slehernega obiskovalca. Olje na platnu!
V ozadju planine, pred njimi vasica iz katere se dviga zvonik. Če je temu dodan še kozolec je to prav gotovo Gorenjska. Olje na platnu!
Lep, slikovit čaroben v vsakem letnem času. Kako tudi ne, saj je moja domači kraj.
Zgodnje poletje travnike poseje z nežnimi rdečimi cvstovi. To je mak, ki kakor kaplja krvi poživi travnik, žitno polje... Akril na platnu!
Zaselek, ki sloni v sedlu pod polhograjsko goro. Tudi sv. Jurij - zavetnik kraja in zaselka je običajno upodobljen pri premagovanju zmaja iz sedla. Akvarel!
Ena od najbolj slikovitih dolin v vznožju Julijskih alp je prav gotovo Trenta. Smaragdna reka Soča je izklesala veličastno dolino v kateri se je že davno tega naselil človek. S svojo edinstveno arhitekturo daje dolini poseben pečat. Akvarel!
Le koga ne bi pomiril pogled na polja te čudovite rastline, ki v zadnjem času vse bolj dobiva svoj prostor tudi v naši deželi. Akril!
Po slabi uri sem se odpravil naprej. Za drugo lokacijo sem izbral pokopališko cerkev sv. Jurija v Šmihelu pod Nanosom, ki sem jo imel že dalj časa v mislih. S svojo lego na rahli vzpetini nad pašniki je res čudovit motiv, ki je bil že po polurnem slikanju ovekovečen na platnu.
Kar malo me je prizemljilo, ko sem videl koliko časa je preteklo od moje zadnje objave. Res je, da sem v letošnjem letu bolj poredko pri čopiču - a nekaj del je pa le nastalo.
Potem, ko se je zima poslovila brez "trušča", je pomlad spozela mimo kot bi mignil. Obilica dogodkov, dela in ostalih obveznosti mi je jemala čas in energijo. Včasih sem se moral kar prisiliti, da vzamem čopič v roke, spet drugič le ta nikakor ni stekel. Se je pa v tem času nabralo veliko čudovitih motivov, ki bodo slej kot prej našli mesto na platnu ali papirju. Do takrat pa nekaj letošnjih.
Pred letom sem imel načrt pripraviti razstavo akvarelov v domačem kraju(graščina?), saj se jih je v preteklih letih nabralo res veliko(preko 600). Pomankanje časa je odmaknilo tudi načrtovano razstavo za nedoločen čas.
 |
| Na krasu |
Poletno burno vreme je odpihnilo marsikatere načrte - med njimi tudi planiranega več slikanja v naravi. Ničkolikokrat sem v avtu že vozil slikarski pribor, a je že kaj prišlo vmes, da sem tudi nedotaknjenega pripeljal domov. Upam, da bo jesen temu bolj naklonjena.
Poletje se počasi preveša v drugo polovico in neslišno drsi proti jeseni. Počasi se že oziramo preko minulih poletnih tednov in ugotavljamo, da ga bo najbolje čimprej pozabiti. Če je sprva še nekako kazalo bolje se je že v juliju začelo "kisati". Le nekaj dni pravih poletnih temperatur - ostalo precej pod običajnim. Za nameček nam je koncem julija in začetku avgusta narava res konkretno pokazala zobe. V silovitih neurjih s točo in orkanskim vetrom je povzročila ogromno škode - ko so se temu pridružile še obilne padavine je doberšen del Slovenije korenito preobrazilo. Le redkim je bilo prizanešeno. Tudi v naši dolini smo utrpeli precej škode.
Naj se podobno vreme več ne vrača...
Nevihta
Mesec maj se je zaključil, cvetje počasi zamenjujejo prvi plodiči, žito bo kmalu dozorelo... V studiju je pripravljenih že stotero novih motivov.
A čopič me vleče k odkrivanju novega...
Čeprav temperature zadnjih tednov niso kazale pomadnega prebujanja, pa je le ta že konkretno zakorakala v naše kraje. Drevje je ozlenelo in zacvetelo, trave so se razbohotile v vsem svojem živobarvnem cvetju, njive so že preorane in v njih se že kaže prvo rastje. Tudi v moji paleti so se spremenile barve - zelena je spodrinila modro-sive odtenke. Nekaj majskih...
Kljub pomladnemu vzdušju pa moja platna še vedno ostajajo v barvah zime. Množica zanimivbih zimskih motivov me kar ne spusti še v morje zelenopisanih odtenkov. A tudi ti pridejo kmalu na vrsto.
V petek 16.09. 2022 je bilo na gradu Snežnik odprtje razstave Akvarelne vibracije. Ideji Likovnega društva Logatec oz. njenega predsednika Janeza Ovsca o skupni razstavi slovenskih akvarelistov se je odzvalo preko 50 ustvarjalcev iz vse Slovenije - nekaj celo iz tujine. V to pisano druščino sem se vabilu odzval tudi jaz.
Čeprav ob lepem vremenu sonce še pošteno segreje kosti, pa je v zraku že čutiti vonj jeseni. Poletna vročina in sušno obdobje so pripomogli, da se je letos narava začela hitreje oblačiti v jesenski plašč. Tudi jutranje temperature te že pripravijo da nase navlečeš doge rokave.
Tekom poletja je nastalo nekaj novih akvarelov - dva od njih sta bila naslikana in oddana za razstavo slovenskih akvarelistov na gradu Snežnik.
Čeprav smo šele v začetku julija, temperature pravijo, da smo že konkretno v poletju. Prva polovica leta je za nami. Tudi letošnja prva polovica leta je predvsem v znamenju akvarela, saj za olje in akril preprosto primankuje časa.
Letošnje ustvarjanje resda ne dosega lanskoletne " norme" a vseeno je zbirka nastalih akvarelov že kar solidna.
Nekaj del preteklih tednov...
Tudi v moje slikarije se počasi spet vračajo živopisane barve s prevladujočimi zelenimi odtenki.
Nekaj oktoberskih
Pristan,
akvarel
Kljub temu, da so te dni temperature še čisto poletne, pa jutranje meglige že kažejo da smo zakorakali v jesen. Narava počasi dodaja večinski zeleni barvi tisočero novih odtenkov, ptice selivke se že zbirajo v jate in pripravljajo na odhod...
"Ni lepše dežele pod soncem" prepevajo mnoge slovenske pesmi. In dejansko se človek kar ne more naužiti vseh njenih lepot. Le bežen pogled na morje, planine, reke, jezera, cerkvice, gradove ali pa le bližnji gozdiček, pa ti že napolni dušo z novo energijo.
In za slikanje motiva pri nas res ni težko najti...
Nekaj avgustovskih akvarelov;
